Od zamisli do največje bukvarne v Sloveniji

V Sloveniji zmeljejo mlini tono knjig na dan v brezoblično kašo. Dejstvo, ki je vznemirilo enajst ustanovnih članov Društva ljubiteljev knjig CIPROŠ v Mariboru v jeseni leta 1995. Na stotine pisem je romalo na bližnje in daljne šole, knjižnice in druge ustanove s prošnjo da nam odstopijo knjige, ki so določene za odpis.

Z velikim razumevanjem Mreže za Magdaleno smo pridobili prostor v bivši kasarni in ga z udarniškim delom v nemogočih pogojih mrzle zime spremenili v BUKVARNO. Iz prahu in odpisanih kartonov knjig smo na kulturni praznik, 8.2.1996, pobrali listič bleščeče bele krizanteme in nanj napisali: BUKVARNA CIPROŠ.

Danes šteje društvo 250 članov, knjižne police v bukvarni so dolge skoraj kilometer, knjižnih publikacij je blizu 100 tisoč. Zadovoljni so tisti, ki nam jih podarijo, saj imajo dober občutek, da knjige niso romale v smeti, zadovoljni so tisti, ki kupujejo, saj za simbolično ceno najdejo knjigo, ki so jo morda iskali leta in leta, zadovoljni smo v društvu, saj knjigam s ponovno postavitvijo na police vračamo njihovo dostojanstvo. Krog je sklenjen in tako so najbrž čutili tudi v mestu Maribor, saj smo ob občinskem prazniku v letu 1999 za naša prizadevanja prejeli LISTINO MESTA MARIBOR.

Zakaj Ciproš

Vsako poletje se pohorske frate odenejo v rdeč plašč. V dolgih poletnih dnevih na posekah obsijanih s soncem cvete ciproš. Tako je ciprje z domačo besedo s severnega pobočja Pohorja imenoval tudi ruški pesnik Janko Glazer (1893-1975). Simbolika izražena v njegovi pesmi CIPROŠ (Nova obzorja 1948) nas je navdihnila, da smo naše društvo poimenovali s tem imenom.

Kot po boleči izgubi ostane “samo še skrita rana – kakor posekajo gozd in na njegovem mestu vzcveti samo še ciproš”*, tako je za odpisane knjige samo še eno mesto – bukvarna.

*(Janko Glazer, O ciprošu, fratah in še čem, Planine ob meji, 1962)

Bukvarna Ciproš v Mariboru

BUKVARNA CIPROŠ ima svoje prostore v Pekarni Magdalenske mreže, ob Železnici 8 v Mariboru, natančneje v poslopju LUBADAR.

LUBADAR

Zgrajen v letih 1902-1903 je najmlajša velika zgradba v kompleksu. Prvotno je poimenovan Skladišče za moko (Mehldepot), današnje ime Lubadar se ga je prijelo zaradi konstrukcije. Zunanji opečni zidovi skrivajo v sebi raj za lesne zažiralce. Od pritličja navzgor je nosilni sistem lesenih stebrov in stropov častitljive starosti in njej ustrezne posedenosti v stikih tram – steber. V času nastanka je bila zgradba funkcionalno navezana na obe pekarni: nekdanjo pekarno kruha (na mestu današnje zahodne polovice parka) in na sosednjo pekarno prepečenca.

Notranje poti niso razdelane, vhodov je več. Vertikalna povezava v vzhodnem delu stavbe je najprej izpeljana kot nenavadno udobno (zaradi lažjega transporta vreč z moko) stopnišče, domnevno nekaj kasneje (gotovo pred 1945) pa je dopolnjena s tovornim dvigalom.

Zgodovina kompleksa bivše vojaške pekarne in skladišč

Stavbišče, kjer se danes dogaja Pekarna, je bilo od začetka zasnovano v vojaške namene in za vojaške potrebe. Tako označuje predel med Jezdarsko ulico in železniško progo zaprt kompleks skladišč in dveh pekarn, ki je bil zgrajen pred letom 1897 kot Cesarsko kraljevo vojaško oskrbno skladišče. kot tipično zaledno skladišče zaman iščemo zgradbe, ki bi služile nastanitvi velikega števila vojakov, pač pa dajejo podobo kompleksu predvsem skladišča in pekarni. Prvotni obseg kompleksa je večji od današnjega: vanj sodijo tudi skladišča agrokombinata proti zahodu. Stara pekarna kruha se je nahajala v današnjem parku.

Na okolico kompleksa so močno vplivale bližnje stavbe ali površine, namenjene cesarski kraljevi vojski, pa tudi cesarski kraljevi železnici. Nekje v istem času sta bili ustanovljena jahalna šola (Reitschule) in vojašnica, oboji južno od kompleksa. Bivša Reiterstrasse, ki je mejna ulica med jezdnim poligonom ter kompleksom skladišč in pekarn, je danes uspešno prevedena v Jezdarsko ulico, prej neimenovana ulica vzhodno od kompleksa pa je dobila ime Žitna ulica zaradi skladišč. Jahalna šola je danes pozidana s tekstilnimi obrati. S to pozidavo se prekine kontinuiteta in izgubi notranja povezava treh vojaških ozemelj. Prva stopnja demilitarizacije širšega območja predela Tabor torej sega natančno v leta postavitve tekstilnih obratov na današnji žitni ulici. Sklepam, da je jahalna šola razpadla v času, ko je ozemlje prevzela vojska Države Srbov, Hrvatov in Slovencev (po prvi svetovni vojni). Po drugi svetovni vojni je kompleks skladišč in vojašnic, ki jo je poimenovala Vojašnica Slave Klavore, prevzela Jugoslovanska ljudska armada. Demilitarizacija se je končala po odhodu Jugoslovanske ljudske armade iz Republike Slovenije. Kompleks skladišč in vojašnica Slave Klavore sta svobodna in se končno lahko vključita v mestni organizem, ki ju je medtem že popolnoma obrasel.

Ni naključje, da leži kompleks skladišč ravno ob železniški progi, saj je bil železniški transport konec prejšnjega stoletja najmodernejša in najučinkovitejša oblika transporta sploh. Že v času izgradnje zadnjih zgradb kompleksa se je ulica na severnem robu, ki se danes imenuje ulica Ob železnici, imenovala Eisenstrasse.

Končno podobo je kompleks dobil že leta 1903. Nalogo projektiranja je opravil Cesarsko-kraljevi vojaški gradbeni oddelek 3. korpusa. Tako najdemo v Pokrajinskem arhivu v Mariboru gradbene načrte dveh zgradb, dve varianti prizidka ene zgradbe (obe nerealizirani) in projekt vpeljave železniškega tira v kompleks. Načrte in pripadajoča gradbena dovoljenja hranijo pod naslovom “Ob železnici 16” in številko Ta/726.

Delovni čas

VSAK DELOVNI DAN MED
17. in 19. URO

OB SREDAH TUDI MED
9. in 13. URO

OB SOBOTAH MED
9. in 13. URO

Občasno pod okriljem podjetja Kramarski ob suhem vremenu ponujamo knjige tudi v centru mesta Maribor na stojnici v Vetrinjski ulici.

Naša ponudba

• LEPOSLOVJE SLOVENSKIH AVTORJEV
• LEPOSLOVJE TUJIH AVTORJEV V SLOVENSKEM PREVODU
• LITERATURA V TUJIH JEZIKIH (ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, RUŠČINA, FRANCOŠČINA, ITALIJANŠČINA…) – IZVIRNA IN PREVODI
• UČBENIKI
• STROKOVNA LITERATURA
• REVIJE
• GRAMOFONSKE PLOŠČE

POSEBNA RAZVRSTITEV PO KNJIŽNIH ZBIRKAH:

• STO ROMANOV
• NOBELOVCI
• ZENIT
• ŠKOLJKA
• KONDOR
• SINJI GALEB
• MOJA KNJIŽNICA
• MALA KNJIŽNICA
• DOBRA KNJIGA
• SLOVENČEVA KNJIŽNICA
• KLASJE

Ugodnosti za člane

Prispevek za reševanje kulturne dediščine je simboličen. Za člane društva pa je ta prispevek znižan za 20 %.

Včlanite se lahko v Bukvarni, v Mariboru, Ob železnici 8.

Prispevki članov

Imamo majhno domovino. Pikico na globusu sveta in ena njenih največjih vrednot je brez dvoma jezik in njegovo kulturno izročilo. To je pomemben del slovenske razpoznavnosti. Z reševanjem rabljenih knjig v našem društvu čutimo, da smo pristavili kamenček v mozaik ohranjanja teh vrednot, ujeli smo morda trenutek, pomemben za tretje tisočletje.

Vse skupaj se je začelo z ljubeznijo, z ljubeznijo do knjig in z dejstvom, da dnevno zmeljejo mlini na stotine knjig v brezoblično papirno kašo. Bila je ideja in enajst ustanovnih članov društva. Ni bilo niti ene knjige niti najmanjšega prostora zanje. Na desetine in desetine pisem je romalo na naslove knjižnic, šol in drugih ustanov s prošnjo, da nam odstopijo odvečne knjige, tiste, ki so določene za odpis, ker niso več tako dobro ohranjene ali ker so bile premalokrat izposojene. Mreža za Magdaleno v Pekarni v Mariboru nam je takrat brez razmišljanja ponudila prostor v Lubadarju, kjer smo z udarniškim delom v nemogočih pogojih sredi zime v štirih mesecih ustvarili bukvarno. Odzvale so se knjižnice, šole in pričeli so prihajati kartoni, polni knjig. Na kulturni praznik leta 1996 je prof. Peter Pavel Klasinc, takrat podžupan mesta Maribor, prerezal vrvico in bukvarna je zaživela. Najprej dvakrat na teden po dve uri, danes ima svoja vrata odprta vsak delovni dan. Knjige prihajajo in odhajajo, tokrat ne na odpad in v mline, ampak na polico pri ljubitelju, ki je morda iskal svojo knjigo leta in leta. Društvo posluje skromno, vsa potrebna dela opravimo prostovoljno brez zaslužka. Poslujemo prek agencije za plačilni promet, za pravilnost pa skrbi upravni odbor in brezplačno računovodski servis Ratio iz Maribora.

Poslovno leto vedno zaključimo spodbudno, pridobljena sredstva z odprodajo knjig razumno potrošimo za vzdrževanje bukvarne, za najemnino in nujne materialne stroške. Prodajalci v bukvarni so naši člani. Cene knjig so simbolične in dostopne za vsak žep. V nasprotju z drugimi bukvarnami knjige ne pristanejo na tehtnici kot kos mesa, temveč jih ocenjujemo po posebej izdelanih kriterijih, tako da na ceno vplivajo starost, ohranjenost in vsebina.

Veseli smo naših obiskovalcev. Veliko je tistih, ki so v naši bukvarni našli stalni kotiček za klepet ob kavici, istočasno pa nas bogatijo s svojim izjemnim strokovnim znanjem in poznavanjem zgodovine. Našemu malemu kraljestvu so vlili dušo.

Misel meseca

Vsak mesec od otvoritve Bukvarne dalje naše obiskovalce ob vhodu pozdravi lepa misel o knjigi.

“Obstajajo hujše vrste kriminala kot sežiganje knjig. Ena izmed njih je – ne brati knjige.”

Joseph Brodski

Trenutne aktivnosti

Poteka spomladansko čiščenje in pospravljanje. Dobrodošli vsi člani in prostovoljci!

Obiščite nas!

Naše sporočilo vsem uporabnikom Interneta

Naše zadovoljstvo je, da knjiga ne konča v smeteh in da najde svojega bralca! Veseli bomo vašega obiska. Tudi vi boste prijetno presenečeni in zadovoljni z našo ponudbo!

Prosimo vas, da nas poiščete ali pokličete tudi, kadar bi želeli oddati rabljene knjige, razglednice, stare zemljevide ali gramofonske plošče. Če nam knjig ne morete dostaviti, jih pridemo iskat sami.

Morda tudi vi želite, kakšno posebno knjigo, pa ne morete do nas. Pokličite in poslali vam jo bomo po povzetju.

Pokličite nas na številko 02 251 13 13 ali
041 592 869!

KNJIGE NE SODIJO NA ODPAD!
REŠUJMO JIH SKUPAJ!

HVALA!

Kontaktni podatki

DRUŠTVO LJUBITELJEV KNJIG CIPROŠ MARIBOR
Kersnikova ulica 12, 2000 Maribor
davčna številka: 94095990
matična številka: 5916917000

telefon: 02 251 13 13
gsm: 041 592 869
e-pošta: cipros@bukvarna.org